è dificile per me*

sei solo tu*

Perchè mi piaci
In ogni modo
Da ogni lato o prospettiva tu
Perchè se manchi
Stringe un nodo
E il respiro non mi ritorna più
Perchè non chiedi.. mai perdono
Ma se mi abbracci
Non ti stancheresti mai
E poi sai fare
Morire un uomo
Con l’innocenza del pudore che non hai

Sei solo tu
Nei giorni miei
Sempre più
Dentro me
Sei solo tu
E dimmi che sono questo ora anch’io per te

Perchè sei bella
Che mi fai male
Ma non ti importa
O forse neanche tu lo sai
E poi la sera vuoi fare l’amore
Ogni volta come fosse l’ultima

Sei solo tu
Nei gesti miei
sempre più ora mai
sei solo tu
dentro me
Tutto il resto è invisibile

Cancellato ormai
Conquistato dagli occhi tuoi
perche resta poi….

Sei solo tu
Nei giorni miei
sempre più dentro me
Sei solo tu a dirmi che
Solo tu sei dentro me.

______________________________

ta komad mi je tok zlo ušeč..besedilo je tok lepo in ja sanjam da bi tut js mela nekoga ki bi mi kej tazga reku..
njega<3 =( ko bi sj vedla kaj se dogaja is mano?! okej vem zadnji post je biu zlo zlo emo sam ko je res..same take misli
mi grejo po glavi zadnje čase..in ja kaj je zdej is nama? mutiva..za kar sm noro veselo po eni strani ker ko sm is njim sem res..js…srečna<3 sam kaj k vem da to kar mava zdej ni niti priblizno to kar bi lah mela..nism njegova on ni samo moj..
za karkoli nardim se sprašujem..pretiravam?vsakic ko ga klicm mu tezim? in ja vem d mu gre to blazno na ziuce ce ga sploh to vprasam sam ko bi vedu kaksna negotovost je v men?:( da si samo zelim da bi mi lahko zagotoviu da me ma rad in da negre nikamor…pa smo spet na temu..odločanje me sploh hoče?je to prov?neveem kaj je v njegovi glavi ampk mislm d je to nek približek. bojim se tistga da bo ugotoviu da to ni več to..in nebom več za njega to kar sm mu..

joooj kaj bi dalaa da bi lahko zdle brez strahu mu rekla evo zdj se bom umaknla premisl in se odloč..da bi pršu do mene in mi reku: sei solo tu..(ti si edina)

in spet smo zasanjani..js sm proov preveč naivna pol me pa to zj***

dans monka praznuje 18 bdaj..bomo vidl kko bo to šlo pa se tipkamo kasneje ane=)

aaaa telefoooon boom vrgla op tla!!!!

Ah ja kaj se je potem zadnjič zgodil sploh nism napisala do konca ker sm bla tok šokerna…PRŠU JE!!!
js nism mogla vrjet…res on me tko kliče prid vn…men ni blo res nič jasn?? in pride notr in mi je prnesu tortiico ^^
kr nism dojemala..ga objamem…nemorm vrjet da je res spet ob men…</3

okej ja od takrat se je res že velik zgodil..nevem kaj je to kar mava zdej..smsi non stop v šoli…telefon..vidva se…mede me!
poskušam si vtepst v glavo da to nč ne pomen..sam ga mam preveč rada…kok je najlepš k on tut men to reče…in da me pogreša..
zaakaaaj pol ne odpiše?? ful nevem kaj mu je dans   =/ učeri sva bla skupi..in je šou pol kasnej is frendi vn..in tko me kliče op 1h zjutri sam sm že spala in nism slišala tko da sm mu zjutri poslala sms in mi sploh ni odpisu =/ in ja pol sva se slišala kasnej in ga prašam kaj je blo on tko da ga je vidu sam d je pol nazaj zaspau sm rekla ok..k sva govorila sm mela tist filing kda mu tezim =/ in pol mi tko reče d se kasnej slišva in d se pač mogoče vidva in zdj NČ! pred parimi urami sm mu poslala sms kaj pocne..in nč odgovora?? kaj se sploh dogaja?

Tok stvari mi gre dans po glavi…glede na okoliščine ub čist razumljivo. Čist sm zmedena…razmišlam kko je blo pred pou leta ko sm mela best frende..njega..dokaj kul odnos is starci..nevem kko se je lah use tok spremenil..filing mam kda ni nobenga is katerim se lahko pogovorim o teh zadevah da bi me res dojeu in d nebi mela tistga filinga d mu tezim =/ kaj se dogaja is mano???skos mam sam tist občutk da nism dost..=/dost dobra da bi spet mela to kar sm zgubla..

V tork mam bdaj. Nikol me ni blo tega še tok strah. Sploh neznam razložit kaj mislm is tem sam..dejansko me je strah da ko bom dejansko 17 bo vse še bolj realno..vse še bol v k**** =/ ne veselim se ga pa tut zto ker se bojim da tist “filing” ne bo enak…nebom mela dobrga občutka da se je folk iskreno spomnu name in d mi je lpo…d sm srečna…

Jooj kok sm js smotana..prov uno v glavi slišm avto..in pol čes 3 sekunde zvonc..sam da bi biu on..da bi pršu kr od nekje d bi se spomnu sam d me hoče vidt…joj srčka mi lom to pol d vem d nebo pršu =( da je use skupi samo v moji glavi..preveč domišljije pa tko.

Jutri grem po 1 tednu končno v šolo..mogoče mi bo pa to lih pomagal si mal zamott is stvarmi da mi misli ne bodo skos uhajale h tistim čarobnim učkom =(.
Drugač pa ja ta teden bo naporen..v torek mam test biologije,v sredo test is slovenščine in to slovnica ki mi res negre, četrtek govorna pr angli o meni? kaj za vraga nej napišm o seb?? in potem za zaključek tedna še test zgodovine v petek. Če preživim ta teden sm cariiica =D.

Jooj kaj se zdj is mojo mtko dogaja..zadnjič sva se fu skregale ker sm ji js povedala svoje kok mi2 NIMAVA odnosa in da se pač is njo ne morem pogovarjat ker ji ne  morm zaupat na tak način in ja pomoje jo je mal zabil ker se zdj  ful trudi in je bla dans tko ene miljonkrat v moji sobi in ja niti 1x mi ni zatežila za učenje haha pohvalno:P

Učeri sm se totalno skregala is B.jem ker so mi res popustil ziuci. Na ziuce mi gre ker naša družba vedno bl ratava neki kar nikol nismo bli..

nekaj globokega =P

PARTNERSTVO …

 

 

 

Smisel partnerstva naj bi bil, da se družita dve popolnoma samostojni
osebi, ker jima je v dvoje prijetneje, kot če sta sama. Spomnim se,
kako je dr.Sanja Rozman odgovorila novinarki, ko jo je le-ta vprašala,
kaj je zanjo ljubezen. Rekle je nekako takole:

Če me bo partner prepričeval, da me neskončno ljubi, da ne more živete
brez mene, da si ne predstavlja, da bi me zapustil, da je brez mene
čisto izgubljen … mu bom rekla, NE, hvala, ne želim si in ne zmorem
takega partnerstva.

Če pa bo partner rekel, da je zadovoljen sam s seboj, da se ima rad,
da je srečen, da mu je lepo na tem svetu, na je življeje lepo – ampak
z menoj mu je še lepše in prijetneje in da si zato želi biti z
mano…. takega pa lahko ljubim in živim z njim.

 

Zelo lepo in nazormno povedano kaj je smisel partnerstva. Ne
dopolnjevanje temveč sožitje. Bistvo je namreč v tem, da nimamo
partnerja zato, da nas dopolnjuje, izpolnjuje, podpira, balansira in
kaj vem kaj še… S tem samo obremenjujemo drug drugega in prihaja do
kriz. Imamo ga preprosto zato, ker nam je življenje z njim lepše,
prijetnejše, ker si želimo biti z njim – ne pa zato, ker moramo biti,
ker drugače ne znamo, ne zmoremo.

 

Vsak človek ima svojo energijo. V Celestinski prerokbi je lepo opisano
kako prihaja do nesoglasij med partnerjema. Ko nekomu primanjkuje
energije, ni več >samostojna celota<, podzavestno na nek način prične
črpati energijo od partnerja. Prihaja do sporov, konfliktov.
Prepričana sem in tudi življenje mi je to dokazalo – na meni sami in
na ljudeh okoli mene – da nam vesolje pošlje vedno “tapravega”
partnerja; to je tistega, ki ga v danem trenutku potrebujemo za naš
razvoj. V kolikor se moramo v tem življenju učiti partnerskih odnosov,
se moramo pač učiti.

 

Potrebujemo torej točno take partnerje, ki nam bodo pomagali s svojim
obnašanjem in odnosom priti do določenih spoznanj in sprememb nas
samih. Če se imamo veliko za naučiti in mi to odbijamo, bo morda
učenje potekalo vse življenje in sanjskega partnerja nikoli ne bomo
srečali, ker ne bomo dosegli takega nivoja zavedanja, kjer se on lahko
pojavi.

 

To se tako značilno kaže v tem, da nekateri spreminjajo partnerje,
sebe pa ne in privlačijo k sebi vedno enake partnerje (ker od sebe
dajejo enak energetski vzorec) in vedno slej ko prej pridejo z vsakim
partnerjem v isto situacijo – stojijo pred isto “domačo nalogo”, ki se
ji pač ne moreš izogniti. Treba jo je rešiti in se ob tem pomakniti ob
spirali zavedanja malo višje.. Zato je tudi popolnoma odveč imeti
kakršne koli občutke krivde: zakaj sem se spečal/a ravno z
njim/njo…? S komerkoli bi se, bi si bili na nek način podobni -
vzorec bi bil isti.

 

Bistvo vsega je spreminjati sebe, ljubiti sebe.. Šele potem, ko znamo
živeti sami s sabo, ko partnerja ne potrebujemo nujno za našo srečo,
ko ugotovimo, da ljubezen in sreča ni le partnerjev odnos do nas, da
ljubezen je Življenje, vesolje..mi sami, ko smo “energetsko”
samostojni in ne potrebujemo NIKOGAR, da bi se naslanjali nanj, iskali
varnost, zaščito, podporo… šele potem smo zreli za tistega pravega
sanjskega partnerja. In šele potem tudi pride.. kot tisti metulj, ki
ga prenehamo loviti. Ko lahko le dajemo brez namena povračila, ko se z
njim dopolnjujemo, ne pa izpolnjujemo. Part-near / vzporedne poti / in
ne skupne ali celo prepletene.

 

Vsak partner nam je torej poslan, da nam (drug drugemu) pomaga do teh
spoznanj. Za marsikoga mislimo – bil je edini pravi… in res je bil
pravi – za tisti trenutek. Ko smo bili na določenem zavedanju, smo ga
pritegnilli, ker nam je v tem odgovarjal. Ko smo se od njega naučili
kar nam je lahko nudil za učenje (in on od nas), spoznanja, se naše
poti razidejo. Zavedanje ponavadi začne dvigovat en partner. Če mu
drugi sledi, se lahko razvije partnerstvo na zelo visokem nivoju in
morda celo drug za drugega ugotovita, da sta “taprava”! Če eden
zaostaja, se sčasoma njune poti ločita.

 

Mislim, da ni nujno, da imamo v vsakem življenju “tistega tapravega”,
včasih potrebujemo kakšnega drugega, da je naš razvoj hitrejši. To je
lepo opisano v Usodi duš. Naš Življenjski partner pa nas mogoče v tem
življenju spremlja kot naš otrok ali katera druga bližnja oseba….

 

Včasih nam pride nekdo na pot, pa mi ne “čutimo” kemije. Nikoli ne
vemo, kdaj zamujamo lastno šolo, ki bi nam pomagala pri spremembi v
sebi, da res pridemo do pravega. Ali pa nehote res zamujamo pravega.
Seveda vse to ne pomeni, da sprejmemo kar vsakega, ki nam pride na pot
in besno iščemo, kaj se imamo od njega naučiti. Take stvari pač čutimo
v sebi – kot zaljubljenost, simpatijo, tisto “nekaj”, kar nas vleče k
nekomu.

 

Vesolje nam bo poslalo in obdržali bomo tistega partnerja, ki nam je
namenjen. Vsi ostali, ki pridejo in gredo, so tu zato, da nas nečesa
naučijo v življenju, da nas v nekem smislu izzovejo. Morda nam je
trenutni namenjen zato, da iz sebe očistimo ljubosumje….
nesamostojnost…. da bi se malo igrali in dvigali samozavest.

 

Človek mora biti sam zase celota, se naučiti energijo dobivati iz
vesolja sam. Šele potem lahko dve osebi čudovito živita skupaj- ena OB
drugi in ne ena NA drugi. In če se ena odmakne, druga še vedno stoji
pokonci! In nihče se ne čuti izkoriščanega, izčrpanega, uporabljenega,
obe lahko “dihata”, nihče ne visi na drugem, nihče ni odvisen od
prisotnosti drugega..

Oba imata energije dovolj, in ta se lahko prepleta in plemeniti..
Nihče ni VEČ, nihče ni MANJ. In če smo celota, svobodni, in če je tak
tudi naš partner, ga sprejemamo takega kot je, ker ne iščemo na njem
in od njega stvari, ki bi jih sami radi imeli.

 

Partnerstvo je komplicirana stvar, ker ga pogosto narobe dojemamo.
Paradoks pa je ta, da šele ko znamo živeti popolnoma samostojno, brez
partnerja, dobimo res tistega tapravega, ki “nam leže na dušo” !

 

Enaki principi veljajo tudi za prijateljstvo. Od nobene osebe naj ne
bi bili odvisni, družili naj bi se s tistimi, ki nam lepšajo življenje

ieeei* nove oth ikonce so tle ^^

xoxo*Lizz

…

…

Čas ful use spremeni ane. Gledam tko stare poste pa stvari o kerih sm pisala..stvari o kerih nism ker nism hotla enih stvari”rečt naglas”..mislm da to ljudje ful velikrat počnemo. Ne govorimo o nečem kar ns boli alpa se nam zdi da smo ranljivi glede česain če teh stvari ne omenjamo naglas..potem se zdijo manj resnične. Ampak globoko v sebi useen vemo da so tle.. =/

“If you can’t get someone out of your head, maybe they’re supposed to be there”

Kaj pa praute na tole ha? Pa da ni mišleno pozitivno da pač na nekoga ne smeš mislt pa je useen u tvoji glavi..ševedno tist filing k nebi smeu bit =/
kompliciram ane? okej sam rabm da mi da en odgovor na use.. da mi bo končno jasn zakaj se stvari zgodijo pa razpletejo tko k se?

club med*

za moiga svalkca*

ewo svalkc moii nailupsi tollele za tebe dans:)

So no one told you life was going to be this way.
Your job’s a joke, you’re broke, you’re love life’s DOA.
It’s like you’re always stuck in second gear,
Well, it hasn’t been your day, your week, your month, or even your year.

But, I’ll be there for you, when the rain starts to pour.
I’ll be there for you, like I’ve been there before.
I’ll be there for you, cause you’re there for me too.

You’re still in bed at ten, the work began at eight.
You’ve burned your breakfast, so far, things are going great.
Your mother warned you there’d be days like these,
But she didn’t tell you when the world has brought you down to your knees.

That, I’ll be there for you, when the rain starts to pour.
I’ll be there for you, like I’ve been there before.
I’ll be there for you, cause you’re there for me too.

No one could ever know me, no one could ever see me.
Seems like you’re the only one who knows what it’s like to be me.
Someone to face the day with, make it through all the rest with,
Someone I’ll always laugh with, even at my worst, I’m best with you.

It’s like you’re always stuck in second gear,
Well, it hasn’t been your day, your week, your month, or even your year.

But, I’ll be there for you, when the rain starts to pour.
I’ll be there for you, like I’ve been there before.
I’ll be there for you, cause you’re there for me too.

twoia kremsnitaa*

p.s.rada te mam